Na blogu I-blog se že več mesecev podajamo v svet oken. Pred kratkim sta bili na našem programu ZDA in Portugalska. Vendar potovanje še nikoli ni bilo tako kratko kot tokrat, ko nas je popeljalo na Madžarsko. Mnogi so kot potovalni destinaciji odkrili Budimpešto in Blatno jezero. Nekateri Nemci, Švicarji in zlasti Avstrijci si privoščijo tudi vikend hišico na zahodu države. Toda le redki poznajo razburljivo zgodovino Madžarske in arhitekturne vplive, ki so oblikovali tudi gradnjo oken.
Madžari so bili sprva bojevito konjeniško ljudstvo, ki se je konec 9. stoletja naselilo v Panonski nižini. Od kod so prišli, je še danes sporno - zaradi jezikovne sorodnosti s finščino in estonščino se domneva, da izvirajo vzhodno od gorovja Ural. Nadaljnji poskusi širitve proti zahodu so bili zavrnjeni, zato je Štefan I. leta 1000 razglasil Ogrsko kraljestvo in v naslednjih desetletjih pokristjanil svojo državo.
Od tu naprej bi Madžari dejansko lahko živeli v miru in tišini, če ne bi bilo mongolskega osvajanja v 13. stoletju ... in turškega v 16. stoletju ... ter avstrijskega, potem ko so bili Osmani premagani. Na koncu so Habsburžani prišli, da bi ostali: Od leta 1687 do leta 1918 so z Madžari tvorili državo, Madžarska pa je postala enakopraven del Podonavske monarhije šele leta 1867.
KRATKA ZGODOVINA ARHITEKTURE
Na nek način se je madžarska arhitekturna zgodovina tu šele začela. Preobrazba Avstrije v Avstro-Ogrsko je namreč pomenila, da sta se družba in gospodarstvo v vzhodnem delu večetnične države razcvetela. Ali kot je v intervjuju za nemški dnevnik WELT dejal mestni vodnik: "Polovica Budimpešte je bila zgrajena v samo treh desetletjih 19. stoletja." Sprva je prevladoval eklekticizem, tok, ki je uporabljal različne pretekle sloge.
Vznemirljivo je postalo, ko se je pojavila povsem lastna arhitektura: slog madžarske secesije s pisanimi ploščicami in opeko ter cvetličnimi keramičnimi elementi je še danes značilen za mestno krajino Budimpešte. Gradbeni razcvet se je končal s prvo svetovno vojno in gospodarsko težkimi leti, ki so ji sledila, s kratkim vzponom - glej spodaj - v tridesetih letih 20. stoletja. Po letu 1945 je Madžarska postala del sovjetske hemisfere in v pokrajini so zdaj prevladovale namensko zgrajene montažne stavbe. Po prelomu tisočletja so se pojavili novi arhitekturni vrhunci: Narodno gledališče, Narodno plesno gledališče, Hiša madžarske glasbe, Palača umetnosti ali (na naši naslovni sliki) tako imenovani "kit".
KO JE BILA MADŽARSKA PRED SVOJIM ČASOM
Zaradi precej kratke zgodovine madžarske arhitekture tipičnih madžarskih oken ni lahko prepoznati. Najverjetneje jih je mogoče prepoznati v tridesetih letih 20. stoletja: Za takrat zgrajene stanovanjske stavbe je značilno več oken, nameščenih eno poleg drugega, ki skupaj tvorijo vrste oken in zagotavljajo odličen prodor svetlobe. To je bila verjetno faza, v kateri so Madžari prehitevali svoj čas.
Vendar ta trditev velja le za metropolo Budimpešto in druga velika mesta. V Pušti, ki pokriva velik del madžarskega podeželja, se zdi, da se je čas ustavil za več stoletij. Tu prevladujejo domačije: nekatere v slogu ameriških podeželskih hiš, druge zelo rustikalne, vsekakor pa nizke in precej prostorne. Okna v takšnih stavbah, ki se še danes pogosto uporabljajo kot konjske farme, so le sredstvo za dosego cilja in so ustrezno preprosta.
KJER SO ISKANE VSESTRANSKE LASTNOSTI
Drugače je pri novogradnjah, kjer imajo tudi na Madžarskem teme trajnosti in energetske učinkovitosti vse pomembnejšo vlogo. Pri tem je pomembno tudi podnebje: čeprav je vzhod države nekoliko toplejši od nemško govoreče regije in je tam manj padavin, je na splošno razlika majhna. Drugače je v Pušti, kjer prevladuje celinsko podnebje z zelo vročimi poletnimi meseci in hladnimi zimami. Količina padavin je majhna, kot je to običajno v takšnih regijah. Okno mora tu postati vsestransko uporabno in pokazati svoje sposobnosti, predvsem pa svojo izolacijsko moč tako pri 35 stopinjah kot pri -15.
Evropska blagovna znamka oken številka ena je ravno pravi naslov za to, zato se število Internorm-Pooblaščenih partnerjev na Madžarskem nenehno povečuje. Od Steinamangerja na skrajnem zahodu do Budimpešte in drugega največjega mesta Debrecen sredi vzhodne nižine so na volj okna, izdelana v Avstriji. To koristi tako Madžarom samim kot tudi Srednjeevropejcem, ki tu uresničujejo svoje sanje o drugem domu.
